Glukoza, vir življenja. Glavna energijska molekula v našem telesu, ključna za delovanje živčnega sistema. Spada v skupino enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev) …
… tako nekako je predavala učiteljica biologije, ki na noben način ni mogla pridobiti moje pozornosti pri pouku.
Toliko let kasneje je ravno doTERRA tista, ki me iz dneva v dan “poriva” v raziskovanje novega. Meni še neznanega. Skupaj sva prehodili prve korake na področju epigenetike in se naučili, da je vsak sam kapitan svoje ladje. Ko sem se iz lastne potrebe in radovednosti podala v prehranske vode sem vedela, da je opravljen izpit le prva stopnička na poti do znanj, ki jih še želim osvojiti. Tako me je morje pripeljalo do še ene nadvse čudovite knjige (Glucose Revolution, avtorice Jessie Inchauspé), ki na nadvse razumljiv način povzema znanstvena odkritja o našem krvnem sladkorju.
- Si tudi ti po določeni hrani utrujen-a, brez energije, zaspan-a?
- Ne moreš skozi dan brez sladkih oziroma slanih prigrizkov?
- Moraš jesti na 1-2 uri, sicer si razdražen-a, roke se ti tresejo, prične se ti vrteti?
- Pričenjaš dan s sladkimi zajtrki?
- Imaš namesto zdravih in uravnoteženih obrokov kar sladico?
- Slabo spiš?
- Je tvoje razpoloženje slabo, se hitro spreminja, se soočaš z možgansko meglo?
- Potrebuješ za normalno delovanje vsaj nekaj skodelic kave dnevno?
- Se soočaš s kožnimi, prebavnimi nelagodji ali slabše delujočim imunskim sistemom?
- So ti poznana hormonska neravnovesja?
- Imaš prekomerno telesno težo?
O vsem tem in še več govori Jessie v svoji knjigi. In prav vse napisano je podprto z znanstvenimi raziskavami. V tem blog zapisu delim nekaj odkritij o glukozi (našem krvnem sladkorju), ki so me navdušila. In ne skrbi, popolnoma ničemur se ti ni potrebno odpovedovati, da bi lahko podprl-a zdravo raven krvnega sladkorja.
Saj veš, že Hipokrat je bil mnenja, da je hrana naše zdravilo. Sama sem enakega mnenja, se pa zavedam, da se spremembe ne zgodijo čez noč. Da včasih že male navade zahtevajo veliko truda in predanosti.
Na dnu tega zapisa predstavljam preproste trike in nasvete, ki jih uporabiš, ko se ti to zdi lahkotno in mogoče. In le v kolikor si res tako želiš.
Fotosinteza in glukoza (abc biologije)
Rastline spremenijo sončno popoldne v glukozo. Takorekoč si ustvarijo lastno hrano. Si predstavljate, da sedite na sončnem vrtu, vdihujete molekule iz zraka in si v želodcu skuhate kremasto lečino juho … brez, da bi morali najti sestavine, jih skuhati in pojesti. 🙂
Rastline v procesu fotosinteze ogljikov dioksid in vodo, ki ju sprejemajo iz okolja, s pomočjo svetlobe pretvarjajo v glukozo (preprost sladkor) in kisik. Glukozo, ki nastane med fotosintezo, lahko rastlina pretvori v škrob (njena rezervna hrana za temne, oblačne dni).
Škrob nastane, ko se posamezne enote glukoze povezujejo v daljše verige. Pesa, krompir, zelena, pastinak, repa … in ostali gomolji so polni škroba. Prav tako ga vsebujejo tudi semena (in reproduktivna očesa), saj jim zagotavlja energijo za rast.
Torej, to pomeni, da tudi riž, ovsena kaša, koruza, pšenica, ječmen, fižol, grah, leča, soja in čičerika vsebujejo škrob.
Ko rastlina potrebuje energijo, s pomočjo encima alfa amilaza sprosti nekaj glukoze iz škrobnih verig.
Ne pozabimo tudi na vlaknine (fibre), ki rastlinam omogočajo pokončno rast. Največ vlaknin najdemo v lubju, vejah in listih rastlin. Tudi te so “produkt” glukoze.
Rastline pa svoje molekule glukoze transformirajo tudi v 2x slajše molekule, v fruktozo (sadni sladkor), ki jo najdemo v plodovih (jabolka, češnje, kivi …) Namen namreč je, da se tem sladkim plodovom, ki v sebi skrivajo tudi semena, živali ne morejo upreti. In preživetje rastline je zagotovljeno.
Potem pa je tu še sukroza, ki jo sestavljata glukoza in fruktoza, ki rastlinam omogoča začasno in še bolj ekonomično shranjevanje energije. Sukrozo poznamo pod imenom namizni sladkor.
Škrob, vlaknine, fruktoza in sukroza – vse to je glukoza v različnih oblikah.
Zakaj je glukoza pomembna in kako vstopi v naš krvni obtok?
Tako kot celice vseh živih bitij, tudi naše celice za preživetje potrebujejo energijo. Vsako sekundo naše telo porabi 8 milijard molekul glukoze. Če bi bile te molekule zrna mivke, bi vsakih 10 minut porabili vsa zrna mivke na plažah celega sveta. Tolikšne količine energije potrebujemo ljudje.
Zanimivost: Poskusite kos kruha (moka vsebuje škrob) žvečiti nekaj časa. Sčasoma bo postajal vedno bolj sladek, saj se škrob s pomočjo encimov razgrajuje v glukozo. Proces se prične že v naših ustih, s pomočjo sline.
Sadje, na drugi strani, je sladkega okusa že takoj, ko ga poskusimo. Vsebuje namreč že (nepovezane) molekule glukoze, kot tudi fruktozo in nekaj sukroze (njuna skupna oblika). Glukoza iz sadja je pripravljena “za takojšnjo uporabo”, sukroza pa potrebuje le nano sekundo in tudi njeno energijo telo lahko uporabi. Glukoza se shranjuje v obliki glikogena v jetrih in mišicah in v maščobnih zalogah.
Dejstvo je, da naše telo za delovanje nujno potrebuje glukozo, fruktoze pa ne. Dandanes je v naši prehrani fruktoze preveč, ker pojemo tudi veliko več namiznega sladkorja – sukroze (opomnik: sukroza je glukoza+fruktoza). Odvečna fruktoza se shranjuje v obliki maščobe.
Vlaknine pa ostanejo vlaknine. Res, da ne nudijo energije našim celicam, so pa ključen del naše prehrane in zdrave prebave.
Lažje si zapomnimo takole: škrob, vlaknine, fruktoza in sukroza so bratje in sestre z različnimi osebnostmi. Ne glede na to, kako se prepirajo, so še vedno družina, saj imajo vsi isto mamo – glukozo. In njihovo družinsko ime je ogljikovi hidrati.
OH = škrob + vlaknine + sladkorji (glukoza, fruktoza, sukroza)
Glukoza dandanes
Narava je predvidevala, da bomo glukozo uživali na določen način – v rastlinah. Poleg škroba in sladkorjev, so tam prisotne tudi vlaknine. Vlaknine so pomembne, ker upočasnijo absorbcijo glukoze.
Na trgovinskih policah pa danes povečini najdemo izdelke, ki vsebujejo veliko sladkorjev in škroba. Sadni sokovi, sladoledi, bel kruh, jogurti z dodanim sladkorjem … Vlaknine so v procesirani hrani pogosto odstranjene z namenom (ker so problematične pri dolgotrajnem konzerviranju hrane in zamrzovanju). Poleg tega procesirana hrana vsebuje znatno več sladkorjev (primer: paradižnik z domačega vrta in kečap kupljen v trgovini). Tudi vzreja sadja je dandanes drugačna kot v preteklosti. Danes je sadje precej večje, vsebuje manj vlaknin in več sladkorjev.
Škodljive posledice poskokov krvnega sladkorja
Kljub dejstvu, da glukozo nujno potrebujemo za preživetje, pa je v svoja telesa lahko vnesemo znatno preveč. Le to pogosto prinaša škodljive posledice, ki se jih večinoma sploh ne zavedamo.
80 % ljudi, ki ne živijo z diabetesom, najverjetneje vsakodnevno doživlja poskoke krvnega sladkorja (recimo, ko za zajtrk zaužijejo sladke kosmiče).
Uravnavanje naših glukoznih krivulj je ključnega pomena, ko želimo poskrbeti za vsakodnevno dobro počutje in dolgoročno zdravje.
Manj poskokov krvnega sladkorja pomeni tudi manj hrepenenja po tolažilni hrani, boljšo energijo, boljši spanec, počasnejše staranje. Tako izboljšamo svojo plodnost, vplivamo na zdravo hormonsko ravnovesje, na lepši videz kože, podpiramo zdravje srca, lažje obvladujemo stres …
Kaj se dogaja v telesu, ko sladkor poskoči …
Mitohondriji so elektrarne naših celic, ki preskrbujejo organizem z energijo za najrazličnejše procese, kot so dihanje, bitje srca, prebava in krčenje mišic. (Avita.si)
- Ko je raven glukoze v krvi previsoka, naši mitohondriji postanejo preobremenjeni in pričnejo proizvajati proste radikale. Le ti poškodujejo naše celice, vodijo v oksidativni stres in k vnetjem. To se pogosteje zgodi pri poskokih, ki jih povzroča sladka hrana, kot pri poskokih, ki so posledica uživanja škrobnih živil. Vnetja so pogosto vzrok številnih bolezni.
- Telo se stara hitreje kot sicer.
- Sprošča se inzulin. Presežek glukoze se shrani v obliki maščobe, prav tako se v maščobne zaloge shranjuje tudi fruktoza.
Preprosti triki, s katerimi lahko vplivamo na manjše poskoke krvnega sladkorja
- Pravilen vrstni red hrane
- Obrok naj vsebuje zelenjavno predjed
- Prenehajte šteti kalorije
- Pravilna izbira zajtrka
- Sladkor je sladkor
- Sladica namesto sladkega prigrizka
- Kis pred obrokom
- Gibanje po obroku
- Slan prigrizek namesto sladkega
- “Oblecite” ogljikove hidrate
1. Pravilen vrstni red hrane
Imamo dva popolnoma identična krožnika s hranili (njuna kalorična vrednost je identična). Kljub temu pa imata na naše telo lahko popolnoma različna vpliva. Študija pravi, da lahko prav vsi s pravilnim zaporedjem hranil (vlaknine, maščobe, beljakovine, škrob, sladkor) zmanjšamo celoten porast glukoze kar do 73%, poskok inzulina, ki se ob tem sprošča pa lahko zmanjšamo kar do 48%.
Glede na raziskavo, v obroku najprej zaužijmo vlaknine, nato beljakovine in maščobe, škrob in sladkor pa na koncu.
V kolikor najprej zaužijemo sladkor in škrob, zelo hitro dosežeta naše tanko črevo, kjer se razgradita v molekule glukoze, odkoder glukoza hitro prehaja v krvni obtok in povzroči poskok. Več OH kot smo pojedli in hitreje kot smo jih pojedli, višji bo poskok krvnega sladkorja.
Torej v kolikor se na našem krožniku znajdejo testenine in brokoli, je pametno najprej pojesti brokoli. Brokoli, kot tudi ostala zelenjava, namreč vsebuje veliko vlaknin. In vlaknine, kot smo že omenili, se ne razgradijo v glukozo. Še več …
3 super moči vlaknin
- Zmanjšajo delovanje encima alfa amilaza, ki škrob razgrajuje v glukozo.
- Upočasnijo praznenje želodca.
- V tankem črevesu ustvarijo “viskozno mrežo”, ki glukozi otežuje prehajanje v krvni obtok.
“Win, win” situacija, ki nam omogoča, da uživamo v priljubljeni hrani, vendar manj obremenjujemo svoje telo, uravnamo glukozno krivuljo in vplivamo na splošno dobro počutje.
Trik uporabimo kadar je preprosto. Lazanje namreč ne bomo ločevali, kajne. 🙂 Uporabimo ga lahko tudi takrat, ko na našem krožniku ni zelenjave. Maščobe in beljakovine pred škrobom in sladkorjem (piščanec pred krompirjem, sadje po koncu obroka kot sladica).
2. Obrok naj vsebuje zelenjavno predjed
Gre za nadgradnjo prvega trika. Obroku preprosto dodamo zelenjavno predjed (surovo ali kuhano), ki je sicer verjetno ne bi zaužili. Pri nas doma si otroka pogosto pripravita korenčkov carpaccio (sicer res ne gre za zeleno zelenjavo, je pa še vedno dobra opcija, v kolikor otroci ne jedo brokolija, špinače …) Korenčkovim paličicam lahko dodamo tudi humus, ki prav tako vsebuje nekaj vlaknin. Veliko kultur povsod po svetu obroke začenja z zelenjavnimi predjedmi. Ali pa preprosto solato, ki ste jo imeli namen zaužiti na koncu obroka, zaužijte kot predjed. V kolikor nimate opcije zaužiti surove zelenjave, bo primerna tudi domača zelenjavna juha. Upoštevajte, da se z mečkanjem, miksanjem in sočenjem vlaknine uničijo.
Nekaj idej za zelenjavno predjed: šparglji, zeljnata solata, popečene bučke, naribano korenje, artičoke, brokoli, jajčevec, brstični ohrovt, solata, grahovi vršički, rukola, paradižnik …
3. Prenehajte šteti kalorije
Verjetno je vsem poznano dejstvo da se, v kolikor želimo vplivati na svojo telesno težo, vse vrti okoli kaloričnega vnosa. Medtem pa drugi trik predlaga še dodatno količino zelenjave v obroku.
Vendar pa Jessie v svoji knjigi povzema raziskave, ki dokazujejo, da vse kalorije niso enake, ko pride do njihovega učinka na naše telo. Zgolj iz razloga, ker gre za drugačne molekule. Študija dokazuje, da je 100 kalorij fruktoze za naše telo slabše kot zaužitih 100 kalorij glukoze. Torej, enako število zaužitih kalorij, različni vplivi. Recimo 150 kalorij v sladkem krofku, ki vsebuje fruktozo, bo slabše vplivalo na naše celično zdravje, zaloge maščobe in vnetne procese v telesu, kot 150 kalorij iz jogurta, ki ne vsebuje fruktoze.
Znanost navaja, da v svoje obroke lahko vnašamo dodatno število premišljenih kalorij in kljub temu izgubimo odvečno telesno težo. S pravim izborom oziroma zaporedjem zaužite hrane (vlaknine, maščobe, beljakovine), kot navajata trik 1 in 2, namreč uravnavamo svojo glukozno krivuljo, posledično pa tudi inzulin.
Seveda pa je tukaj pomembna tudi “zdrava kmečka pamet”. Zaužitih 10.000 kalorij masla na dan namreč ne bo vodilo v poskok krvnega sladkorja, teža pa bo kljub temu šla navzgor.
4. Pravilna izbira zajtrka
Pogosto domnevamo, da bomo, v kolikor za zajtrk pojemo nekaj sladkega (palačinke z nutelo, sladki kosmiči), polni energije. Sladkor je najbolj dostopen vir energije za naše telo in naše možgane, zato ko ga zaužijemo, dejansko sproži sproščanje dopamina in serotonina. Telo nam prične sporočati, naj pojemo še več. Namreč, naši spominski centri v možganih se spomnijo, da uživanje sladkorja zagotavlja energijo in dobro počutje. Vendar pa to ni najboljši način za začetek dne. Pravzaprav je najslabše, da za zajtrk posežemo le po škrobu in sladkorju.
Pravilna oziroma napačna izbira zajtrka vpliva na naše počutje tekom celotnega dne. Zajtrk, ki je povzročil visok skok krvnega sladkorja je odgovoren tudi za dejstvo, da smo povečini po njem kmalu ponovno lačni, utrujeni in brez energije. Posledično tudi krivulja po kosilu in večerji ne bo optimalna.
Zajtrk (breakfast = break fast); z zajtrkom prekinemo postenje in takrat je naše telo najbolj občutljivo na glukozo. Naš želodec je prazen in vse kar pristane v njem, se hitro prebavi. Poleg tega z uživanjem glukoze spodbudimo izločanje inzulina, ki nas želi “zaščititi”, zato shrani odvečno glukozo v glikogen in maščobo.
Zato tudi sadni smuti ali pomarančni sok nista najboljša izbira za začetek dne. Najboljša izbira je zajtrk, ki vsebuje vlaknine, beljakovine in maščobe (zelenjava, grški jogurt, tofu, sir, sirni namaz, (rastlinske) beljakovine v prahu, oreščki, semena, jajca, avokado, humus …) Opcijsko lahko tudi škrob in sladkor. V kolikor lahko (ko je to preprosto), ju zaužijemo na koncu.
V primeru, da izbirate med pekovskim pecivom in avokado toastom, je slednji vedno boljša izbira.
V kolikor se nikakor ne morete odpovedati sladkemu zajtrku (kosmiči, čokolada, marmelada, granola, med, javorjev sirup, pekovsko pecivo, sladkana kava …) upoštevajte, da je smiselno najprej zaužiti nekaj vlaknin, maščob in beljakovin. Enako velja, v kolikor dan začenjate s smutiji.
V kolikor dan pričenjate s kosi celega sadja, se zaradi visoke vsebnosti sladkorjev zjutraj izogibajte ananasu, mangom in ostalim tropskim sadežem. Raje posezite po jagodičevju.
V kolikor ne zajtrkujete, omenjeno upoštevate pri prvem obroku vašega dne.
5. Sladkor je sladkor
Na molekulski ravni, ni nobene razlike med namiznim sladkorjem in medom. Niti med namiznim sladkorjem in agavinim sirupom, rjavim sladkorjem, trsnim sladkorjem, kokosovim sladkorjem, sladkorjem v prahu, melaso, palminim sladkorjem, javorjevim sirupom … Vsi sestojijo iz molekul glukoze in fruktoze. In vsi prihajajo iz rastlin. Torej so vsi naravni. Ko se v procesu pridobivanja odstranijo vlaknine, je sladkor sladkor. Ne glede na njegov izvor.
Suho sadje resda vsebuje tudi nekaj vlaknin, vendar je odstranjena vsa voda. Kar pomeni, da suhega sadja najverjetneje pojemo več kot bi pojedli svežega. To pa seveda vodi v večje poskoke krvnega sladkorja. Zato je pametno izbirati sveže sadje pred suhim.
Zanimivost: čajna žlička medu vsebuje toliko antioksidantov, kot jih najdemo v polovici borovnice.
Kot omenjeno na začetku, naše telo za preživetje ne potrebuje fruktoze, le glukozo, ki pa jo v določenih primerih lahko “proizvede samo znotraj telesa” iz ostalih zaužitih hranil. Torej za preživetje in energijo ne potrebuje zgoraj omenjenih sladkorjev.
Ker je uživanje sladkorja torej povezano le z našim užitkom, izberite katerikoli sladkor želite. Vsi so enaki. Seveda ne pozabite na zmernost. In uživajte v trenutku.
V kolikor se sprašujete o najboljši opciji … Najboljša opcija, ko imamo željo po sladkem, so seveda kosi sadja. To je bil tudi prvotni namen matere narave; uživanje zmernih količin glukoze in fruktoze v kombinaciji z vlakninami. Ovsenim kosmičem ali jogurtu lahko torej namesto medu dodate jabolka ali jagodičevje. Pa tudi cimet, pravi kakav …
6. Sladica namesto sladkega prigrizka
Ko prenehamo jesti, naši organi šele dobro pričenjajo s svojim delom. V povprečju delujejo še naslednje štiri ure po zadnjem ugrizu hrane. In telo je v tem času izjemno obremenjeno. Dogajajo se velike hormonske spremembe, vnetni procesi. Kri drvi v naš prebavni sistem, imunska funkcija se oslabi. Raven inzulina in oksidativnega stresa se dvigne. Ta stanja so sicer normalna, vendar kljub temu napor za naša telesa. V takem stanju je naše telo lahko tudi 20 ur dnevno (običajno imamo dandanes 3 glavne obroke in 2 malici). Do 1980 ljudje običajno niso posegali po malicah, zato so bila telesa tudi manj časa podvržena tovrstnim stanjem. Skozi prazgodovino so ljudje, ko je bilo potrebno, lahko zelo dolgo preživeli brez hrane. Njihova telesa so zlahka “preklapljala” med viri goriva (ravnokar zaužita glukoza, ali maščobne zaloge). Gre za metabolično fleksibilnost, ki tudi danes lahko pove o celostnem zdravju metabolizma.
Torej, če stalno posegamo po prigrizkih, ima telo manj časa za opravljanje vseh potrebnih čistilnih procesov. Ko si zaželimo sladice (sadje, smuti, bombon, piškot), jo zaužijmo po koncu obroka, namesto kot sladek prigrizek tekom dne. Raziskave obenem tudi kažejo, da je sladica po obroku bolj optimalna izbira za našo glukozno krivuljo, kot če bi jo zaužili na prazen želodec ali kot prigrizek.
7. Kis pred obrokom
Tudi kis v kozarcu vode (popijemo s slamico, da ne poškodujemo zobne sklenine) zmanjšuje poskoke krvnega sladkorja. Acetna kislina v kisu namreč začasno deaktivira encim alfa amilaza. Rezultat je, da se škrob in sladkor počasneje razgrajujeta v glukozo. Ko acetna kislina pride v naš krvni obtok, prodre v naše mišice in jih spodbuja k hitrejši proizvodnji glikogena (zaloga glukoze v telesu). V telesu je torej manj prostih molekul glukoze, kar pomeni manjši poskok krvnega sladkorja. Poleg tega, da acetna kislina zmanjšuje količino prisotnega inzulina, naši DNK pošlje tudi navodila, naj mitohondriji pokurijo več maščobe. Žlico kisa v kozarcu vode lahko zaužijemo 20 min pred obrokom, med obrokom, pa vse do 20 min po obroku. V kolikor upoštevate nasvet in pričenjate obroke z zelenjavo, torej dodajte solati še kis.
Citronska kislina v limoninem soku ima lahko podoben (vendar ne tako močan) učinek. Več o kisu (katerega izbrati, dnevne količine, ki so varne za uživanje, recepti za pijače …) najdete v vodniku tukaj.
8. Gibanje po obroku
Mišice po celem našem telesu se krčijo in nam omogočajo mežikanje, hojo, dvigovanje … Več sporočil prejmejo, več energije (glukoze) potrebujejo. Z vsakim krčenjem se molekule glukoze porabljajo. To pomeni, da je smiselno, da smo v roku do 70 minut po obroku, ki je vseboval škrob in sladkor, vsaj malo aktivni. Za majhne rezultate pri uravnavanju naše glukozne krivulje zadošča že 10 minutni sprehod. Mišice lahko aktiviramo tudi na kavču. 🙂
9. Slan prigrizek namesto sladkega
V kolikor vaše dnevne navade vključujejo prigrizke, bodo slani vedno boljša izbira kot sladki. Vendar tukaj nimam v mislih škrobnih živil. Ne pozabite – tudi škrob se razgradi v glukozo in prav tako vpliva na višje poskoke krvnega sladkorja. Jessie predlaga maslo iz oreščkov, grški jogurt z oreščki, korenček in humus, oreščke makadamije s koščkom temne čokolade, papriko in guacamole, jajce … moja izbira pa je mini capresse krožnik. Sama imam namreč med glavnimi obroki dnevno tudi 1-2 manjši malici.
10. Oblecite ogljikove hidrate
Življenje prinaša nepričakovane trenutke na vsakem koraku. Ta trik je namenjen njim. Ko postanemo lačni na poti, na letališču … Ko smo na poslovnem zajtrku, na zabavi. Rešitev je preprosta, ogljikovim hidratom (škrobna in sladka živila) dodajte nekaj maščobe, beljakovin ali vlaknin. Na toast dodajte žlico arašidovega masla brez dodanega sladkorja ali avokado. Kljub temu, da je kos sadja še vedno najboljša izbira, ko želimo posegati po sladkorju, tudi tukaj lahko naredimo korak dlje in ga zaužijemo skupaj z oreščki.
Zaključek
Temelj dobrega počutja in dolgoročnega zdravja je še vedno zdrava, uravnotežena prehrana. Ne glede na to, ali vam jo je že uspelo osvojiti, ali pa o njej sploh ne razmišljate, pa je zgornjih 10 trikov in nasvetov preprostih in učinkovitih. Izberete lahko tistega, ki vam je najbolj blizu, lahko jih uporabite več hkrati, lahko jih uporabite le takrat, ko se vam zdijo preprosti in vam ne predstavljajo nepotrebnega stresa.
Z možem in otrokoma stremimo k stalni uporabi vsaj dveh oziroma treh trikov. Velik pomen dajemo pravilni izbiri zajtrka, saj med tednom oba otroka kosilo jesta v šoli. Ko imamo obroke skupaj, jih vedno začenjamo z zelenjavo. Pa četudi le s korenčkovim carpacciom, ki mu otroka rada rečeta tudi korenčkov pršut. 🙂 In še zabavata se ob njegovi pripravi. Sladice imamo vsi radi in jih, kadar jih uživamo, prihranimo za po obroku. In, ko je preprosto, ne pozabimo obleči ogljikovih hidratov. 🙂 Pri nas obožujemo jabolka. Le, da jih sedaj ne uživamo več na prazen želodec.
Moja želja v nadaljevanju pa je, da bom imela priložnost spremljati tudi gibanje svoje glukozne krivulje in pri tem vključiti doterrine prehranske izdelke. Kakšen vpliv ima eterično olje MetaPWR v kozarcu vode pred obrokom? Ali pa kakovosten spanec s Serenity linijo. Dodajanje prebavnih encimov Terrrazyme … In nenazadnje, kako MetaPWR Assist vpliva na gibanje moje glukozne krivulje po obroku.
Viri in literatura: https://www.glucose-revolution.com/science
