Plesalka, raziskovalka sebe in svojega telesa.
“Ženska, ki navdihuje” je nasmejana in energična. Obožuje spontana druženja, pogovore, zabavo in gibanje. Ko se ni našla v “redni službi”, je skupaj s prijateljico Špelo ustanovila “Center Svobodnega Gibanja”. Nasmejana Tadejca z nalezljivo energijo. 🙂
Sama sem jo spoznala na večeru za ženske. Potem sem se odpravila na njeno plesno urico, kjer sem začutila vse to, kar predaja skozi spodnje vrstice. Dobro razumem, ko piše, da nam življenje daje priložnost, da lahko poletimo.
Morda je to opomnik tudi zame. Da se naučim izražanja skozi meni nepoznane gibe in vstopim v svet plesa.
Ko je Tadejca gostovala na doTERRINEM dogodku v Ljubljani, je cela dvorana plesala skupaj z njo. In šele takrat sem se zavedala, da je ples mnogo več kot le zabava. Da je čudovita masaža notranjih organov. Način, da se napolniš s pozitivno energijo in odvržeš vse nepotrebno.
Se mi pridružiš pri plesnih korakih pod njenim vodstvom? Še prej pa jo spoznaj …
Kakšen bi bil tvoj “elevator pitch”?
Uff. Zanimivo vprašanje. Sem Tadeja Pavlič, plesalka; zmagovalka šova Zvezde Plešejo 2017. Skozi svojo kariero sem že kar nekaj doživela, kljub svojim mladim letom, pa sem se naučila, da nam življenje vedno daje tisto, kar najbolj potrebujemo. Zato sem za svojo poklicno oziroma poslovno pot izbrala nekaj, kar me straši, me navdihuje in napolnjuje hkrati in mi vsak dan znova predstavlja nov izziv in odskočno desko. In to je moje telo. Moje telo v gibu, v mirovanju, v stresu; v različnih življenjskih situacijah nasploh. Kako si z njim lahko pomagam? Kako ga lahko poslušam? Kako ga lahko uslišim? Kako mu lahko nudim vse, kar on meni? Svobodo, užitek, čas, prožnost, dotik, veselje, ljubezen. To sem torej jaz, Tadeja, raziskovalka sebe in svojega telesa. Plesalka.
Katere lastnosti te delajo edinstveno?
Lastnosti, ki me delajo edinstvene so oči in ušesa. Oči s katerimi lahko vidim in gledam in ušesa s katerimi lahko poslušam in slišim, če želim. Včasih imam notranji boj s svojimi »znanji, vedenji in težnjo«, ko pa to izpustim, vidim, da se šele takrat življenje zares začne. Takrat lahko poletiš. Ker poslušaš, vidiš, čutiš.
Delaš, da živiš, živiš, da delaš, ali pa …
Iskreno, delam, da ustvarjam. Mislim, da je namen vsakega od nas ustvarjati. Denar je forma, katero smo si izmislili ljudje, energija in kam jo vložimo pa je darilo, ki ga s tem, da ga odvijemo in uporabljamo, lahko podarimo tako sebi kot svetu. Torej delam zato, da delim sebe. Da delim svoje užitke, svoje tegobe, težave, svoje pomisleke, svojo žalost, srečo, navdih, svoje darilo – svoje talente in čustva.
Kdo ali kaj je tvoj največji življenjski navdih? Na koga se v svojem življenju najbolj lahko zaneseš?
Uf, dobro vprašanje. Moj navdih niso samo ljudje, ampak darila, ki jih prejemamo, ko sebe delimo z njimi. Moj navdih so trenutki, ko bi najraje zbežala – in kdaj tudi zbežim – včasih, pa se oglasi tisti glas, ki mi reče, Tadeja, to je to; za to se živi, skoči. In potem skočim in gledam in vidim kaj se dogaja in opazujem. In včasih si želim, da bi bila cona udobja »naša cona«, v resnici pa v skokih in ranljivosti neizmerno uživam. To mi požene kri po žilah; seveda v primeru kadar je prej malo ne zamrznem :D.
Najpomembnejše lekcije, ki si se jih naučila?
Da je šola življenja zelo drugačna od šol, ki jih doživljamo kot otroci, najstniki. Prav in narobe ne obstajata, ni črno in belo, ni modro in zeleno. V resnici se vse rodi iz nič. Takrat si sam s sabo, pluješ. Ne veš točno kam, ne veš točno kako, imaš pa svoje srce, imaš svoje želje, svoje inspiracije in svoje trenutke. Z njimi in v njih lahko narediš magic. Ostalo pa prepustiš življenju.
Kaj narediš, ko te je strah?
Ko me je strah diham, probam se pomiriti, se pogovoriti s sabo in z njim. Vprašam ga zakaj je tu, kaj mi hoče povedati, zaradi česa oziroma česa se tako zelo bojim? In potem to sprejmem (v praksi je to proces): sicer pa enkrat, ko si svoje strahove priznam, vem, da je z njimi vse v redu in da lahko samo skozi njih naredim korake naprej. Strahovi vedno bodo, zato, da za njimi prepoznamo naše prave želje, sposobnosti in potenciale: naše srčno življenje, ki se skriva za temnimi luknjami.
Ko si “na tleh” in se svet zdi črno bel …
Tega pa se še učim. Včasih sem na tleh tudi samo zaradi same sebe in svojih stvari, ki jih nočem sprejeti ali slišati. Ko pa sem zares na tleh, takrat mi je hudo. Takrat velikokrat ne vem kako odreagirati. Takrat si želim neke trdne, močne roke, ki bi me držala skozi mojo nevihto. Potem pa se spomnim, da to roko že imam. V življenju in ljudeh okoli mene. Samo jaz se moram odpreti in jim dovoliti, da me vidijo. Da mi pomagajo. So tam z mano.
Knjiga, film, članek, ki je imel nate največji vpliv?
Moram priznati, da filme gledam predvsem, da se zamotim z malo ljubezni, knjige pa so po navadi tudi bile kakšni ljubezenski romani. Bi pa rekla, da vsak, ki si želi začutiti in približno razumeti življenje, naj prebere knjigo Anastazija, pisatelja Vladimirja Megreja. Tam je opisano življenje v dobro vseh nas.
O katerem dogodku svojega življenja se nikoli ne boš naveličala pripovedovati?
O dogodku, ko sem začela spoznavati samo sebe. Ko odkrivaš plasti, za katere nisi niti sanjal, da jih imaš. Ko plast za plastjo odkrivaš svoje skrite strasti in talente in, ko želiš sebe deliti s svetom, to je prava strast. To je svoboda, to je užitek.
Največja ovira s katero si se soočila?
Sama s sabo. Vedno.
Tvoj največji dosežek? Ali si vzameš čas in proslaviš male in velike zmage?
Delanje korakov, malih ali velikih. Sicer se včasih velik korak zdi zelo zelo precenjen, ker mislim, da velik korak nastane iz več malih korakov. Iskreno pa včasih malih sploh ne proslavim, ker se mi zdijo premali, ampak – se učim. Proslavljam. Počasi.
Kaj bi svetovala mladi ženski, ki ne ve česa si v življenju želi? Kaj je njeno poslanstvo … Si mogoče ti bila kdaj ta mlada ženska?
Absolutno. Že večkrat. Svetovala bi ji, naj ne obupa. Vse bo prišlo ob pravem času za njo in svetovala bi ji, naj pogumno stopa naprej po poti življenja. To pa pomeni, da posluša življenje. Da ima odprte oči in da naj zagrabi za vse priložnosti, sploh za tiste, ki so absolutno izven cone njenega udobja. Tako bo lahko ugotovila kaj je za njo in kaj ne, če pa ne probaš, pa tako nikoli ne veš.
Eden izmed nakupov, ki ti je popolnoma spremenil življenje?
Nakup vsake stvari, ki mi je na pri pogled neprijetna ali me plaši recimo, kaj si bodo drugi mislili o njej; to so lahko čevlji, make up, nakit, vsaka majhna malenkost, ki v celoti naredi neko novo sliko.
Kaj delaš za zabavo oziroma sproščanje?
Iskreno se že dolgo nisem zelo, zelo zabavala – rekla bi, da si pustim izražati in raziskovati; pogovarjati se z ljudmi, povedati svoje mnenje in se prepustiti ritmom glasbe, petja, zvokov, melodij in srca ter telesa. To je moj užitek.
Zabavno dejstvo o tebi, ki ga ve le malo ljudi.
Da sem rojena z nogami naprej. Plesalka že ob prihodu :D.
Tvoja mantra?
Živeti.
Imaš dnevni ritual s katerim poskrbiš zase ali na telesni ravni, za osebnostno rast, čustveno stabilnost … ? Brez česa si preprosto ne predstavljaš svojega dne?
Iskreno si moje rutine ne predstavljam brez trenutkov zase. Bodisi v tišini, ko berem, bodisi ob ustvarjanju (kuhanju, plesu, petju, čutenju). V vsakem dnevu sebi namenim minuto, ko sem popolnoma sama, v miru, brez misli, skrbi, planov in pričakovanj. To me navdihuje in pomirja.
Kaj je zate življenje?
Življenje zame je skupek trenutkov in doživetij; odgovornosti za sebe in svoje poti, hkrati pa tudi trenutek v katerem sebe deliš z drugimi. Mislim pa, da je namenjeno temu, da vsakič znova odkriješ sebe, se pokažeš in v svoji luči žariš.
Kje te lahko ženska, ki si jo navdihnila najde in poklepeta s tabo?
Na straneh Center Svobodnega Gibanja, torej instagram, spletna stran, facebook. Vesela pa bom tudi kogarkoli, ki me na cesti ustavi in kaj vpraša ali pozdravi; velikokrat iz najbolj preprostih srečanj ratajo največja poslanstva in poznanstva ter ljubezen.
Preberi še ostale zgodbe iz rubrike “Ženske, ki navdihujejo”.
