V rubriki ženske, ki navdihujejo, vam predstavljam Anjo Štampar. Žensko, ki je zaljubljena v les, v svojo družino, preproste ljudi, eterična olja, šport …

 

Po mirni vaški potki med Savinjskimi griči se z Anjinima otrokoma sprehodiva do družinske delavnice, kjer nastajajo meni eni izmed najlepših slovenskih izdelkov iz lesa. Čeprav sem zaprisežena gorenjka priznam, da sem se v Savinjski počutila neverjetno domače. Anjina nalezljiva energija, srčnost in toplina. Še preden sem imela priložnost sedeti ob njej, pa sem že sedela z njenimi izdelki v naročju (podloga za računalnik je naravnost sanjska). Njeni izdelki me spremljajo v spalnici, kuhinji in kopalnici …

Za uspešno žensko, ki vam jo predstavljam, stoji tudi prav poseben moški. 🙂 Ko nič ni šlo po planu, je pristala v Mariboru in …

 

Kakšen bi bil tvoj “elevator pitch”?

Kreativnost me spremlja že od malih nog in po mojem sem bila poklicana na ta svet, da ljudi navdihujem s svojimi oblikovalskimi izdelki, v zadnjem času pa svoje poslanstvo vidim tudi ob eteričnih oljih doTerra. Zase menim, da sem preprosta, stalno v pogonu in vedno v iskanju novih rešitev. Sem tudi precej športni tip človeka (kar osem let sem trenirala borilno veščino Ju-Jitsu) in narava me kar kliče, da odtečem svoj tek, se sprehodim, potelovadim, rolam, supam in svoj čas namenim pravim prijateljem. Okrog sebe imam rada pozitivne ljudi in ljudi, ki me navdihujejo. V bistvu sem hvaležna za ljudi okrog sebe in da lahko počnem stvari, ki me veselijo. 

 

Katere lastnosti te delajo edinstveno?

Ne znam se pretvarjati. Če mi nekaj ne ustreza, se to na daleč opazi.  Rada izrazim svoje mnenje ne glede na to ali bo nekomu to všeč ali ne. Pa vedno ni bilo tako, sem imela veliko zadržkov, ampak so me le ti ovirali pri vsem kar sem počela. Res so mi pomembni dobri odnosi, iskrenost. Edinstvena pa sem mogče tudi v tem, da vsako stvar, ki jo počnem, želim začiniti s prijetnim vzdušjem in v stilu (v smislu, če piješ kavo, pij jo iz najljubše skodelice; ali pa pospravi sobo, prižgi difuzor in uživaj v branju; večerja naj bo postrežena z lepimi krožnički in dekoracijo). Tako pač, po dansko, da je vse v slogu hygge. ☺ 

 

 

Delaš, da živiš, živiš, da delaš, ali pa …

Sem kar velika zagovornica tega, da bi morali vsi najprej živeti in nato delati. Pravzaprav je to tema o kateri bi rada več govorila, navdihovala ljudi, jih spodbujala, da sledijo svojemu poslanstvu, uživajo, si privoščijo in užijejo življenje, saj je eno samo in minljivo. Seveda, je treba tudi trdo delat, da nekam prideš (ampak ne rabimo pa garat). In več kot damo nase in vase, bolj smo uspešni na vseh drugih področjih, saj si z wellnessom čistimo telo, duha in dušo. Želim si, da bi vsakdo znal ohranjati ta slog življenja, ob zmerni meri dela in wellnessa – dobrega počutja v širšem smislu. 

 

Kdo ali kaj je tvoj največji življenjski navdih? Na koga se v svojem življenju najbolj lahko zaneseš?

Lahko bi rekla, da sta meni življenski navdih dala moja dva otroka. Z njunim rojstvom se mi je marsikaj spremenilo. Nujno sem potrebovala to lekcijo, da za nekoga prevzameš vso odgovornost. Se pa vedno lahko zanesem na svojega moža. On je res tisti, ki me je vedno podprl pri vseh stvareh, za katere sem se v življenju odločila, da jih bom počela. In vedno je pripravljen vse narediti zame.  

 

Najpomembnejše lekcije, ki si se jih naučila?

Da je zdravje na prvem mestu. Ko gre kaj narobe, si prestrašen in negotov. Ko se enkrat zaveš, da zdravje in sreča nista kar nekaj samoumevnega, dosti bolj ceniš življenje.

Bi pa omenila tudi to, da sem imela obdobje, ko se me sreča ni držala. Karkoli sem poskusila, se trudila, dajala vse od sebe, vse je bilo nedosegljivo. Ampak nikoli, res nikoli nisem obupala! Kljub temu, da so se mi na vsakem koraku zapirala vrata, sem jaz pokončno stopala naproti. Na koncu sem že res bila nekoliko izčrpana in sem si rekla, “Zdaj poskusim še to, če mi ne uspe, res ne vem kaj bom storila.” Kmalu po tistem sem zvedela, da mi je uspelo! Takrat sem uvidela, da mi življenje ni pustilo, da bi živela v Ljubljani, bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost, niti na Fakulteto za dizajn.

 

Življenje mi je zapiralo vse poti za katere sem mislila, da so prave

in mi ga obrnilo na glavo, ko sem bila sprejeta na Lesarsko šolo v Mariboru, smer Oblikovanje materialov.

Na pol žalostna in na pol vesela sem sprejela to, da nekam pa vseeno odhajam na študij. Ampak življenje je vedelo kam me pelje. Najprej sem se noro zaljubila v les (kar na jok mi gre), v mesto Maribor, v preproste ljudi in tam sem celo spoznala bodočega moža, s katerim sem sedaj poročena in imam dva zdrava otroka in skupaj soustvarjava to našo zgodbo (vse kar počneva). Iz tega je nastala pravljica in komaj po nekaj letih sem dobila odgovore na vsa ta vprašanja o mojem neuspehu, ker me je po vsem tem čakalo nekaj dosti lepšega, nekaj kar si niti v sanjah ne bi predstavljala.

 

Kaj narediš, ko te je strah?

Uf, ta strah… Vedno je bil in verjetno vedno bo. Ampak se stalno učim kako se kosati z njim. Kaj naredim, ko me je strah je čisto odvisno od situacije. Včasih zbežim, se zaprem in se izmikam stvarem tako dolgo, dokler nimam po nekem času že vsega dovolj in si rečem: “Zdaj pa dovolj” in se spravim v akcijo. Spet drugič pa ga vidim kot izziv, kot nekakšne metuljčke v trebuhu, ko ne veš ali ti je prijetno ali ti gre že vse skupaj na bruhanje. To so le občutki, ko pa je strah premagan pa itak nastopi neverjetno dober občutek, da ti je nekaj uspelo.  

 

Ko si “na tleh” in se svet zdi črno bel …

Nekako si dam čas in pustim tem svojim občutkom, da me preplavijo na vse možne načine. Najprej seveda “pojamram” in se nejevolno usedem na meni neko ljubo mesto in analiziram dogodke. Vprašam se zakaj je prišlo do tega, kako bi stvar lahko popravila in poskušam iz tega iztistniti najboljše. Včasih imam v roki tudi beležko in si kakšne stvari zapisujem. Nekako imam to v sebi, da znam stvari pogledati od daleč (nekaj teh super orodij mi je verjetno ostalo tudi od coachinga, ki sem ga obiskovala pri enem super nevroligvističnem coach mojstru). Zdaj že dolgo nisem naredila tega ampak v vsej svoji mladosti sem ob težkih trenutkih pogosto sedela ob vodi, ji v mislih povedala kaj me teži in bilo mi je dosti lažje. Kot da bi del težav odnesla s sabo v toku. V zadnjih časih pa ob težkih trenutkih posežem po eteričnih oljih in si vzamem čas zase. Šport, narava oz. tek me prav “ozdravi”, tudi kakšna meditacija in neprecenljivi trenutki s samim seboj, da predelaš te občutke. 

 

 

Knjiga, film, članek, ki je imel nate največji vpliv?

Kar se teh stvari tiče, si naslove zelo težko zapomnim, zato težko rečem… Filmi sploh niso moje področje. Glede knjig sem pa ravno pričela z branjem knjige “Ultra maratonec, izpovedi neustavljivega nočnega tekača” (Dean Karnazes). V spominu mi je ostala tudi knjiga “Minimalizem živeti s smislom” pa doma na polici sem našla tole super navdihujočo knjigo, “Ne čakaj na vikend” (Maja Golob). 

 

O katerem dogodku svojega življenja se nikoli ne boš naveličala pripovedovati?

Kar težko rečem… V življenju se mi je zgodilo veliko pozitivnih stvari in prav o vseh rada pripovedujem. Ljudem, ki ne vedo, da sem bila strastna Ju-Jitsarka kar 8 let prav z navdušenjem razlagam kako je šport dobro vplival name in kako srečni in neprecenljivi so bili trenutki, ko sem pogosto stala na stopničkah. Vedno se tudi rada spominjam 1001 zgodbe iz najstniških let in naših prigod. Pa kako nič ni šlo po planih in sem pristala v Mariboru in srečala mojega Prleka… 

 

Največja ovira s katero si se soočila?

Znova in znova se spopadam s strahom, na vseh področjih. Dejansko mi ta miselna zavora najprej oteži situacijo, zato velikokrat zelo prelagam stvari, dokler v meni ne zavre in imam občutek, da imam kar metuljčke v trebuhu, takrat pa ponavadi začutim, da je pravi čas, da se s tem svojim strahom tudi spopadem in velikokrat se potem iz tega razvijejo same uspešne zgodbe. 

 

Tvoj največji dosežek? Ali si vzameš čas in proslaviš male in velike zmage?

Pa imam kar nekaj dosežkov na športnih področjih pa tudi poslovno pri mojih oblikovalskih idejah, ampak mislim, da je največji dosežek ta, da imam dva zdrava otroka. Včasih sem govorila, da ne bom imela otrok, da se nikoli ne bom poročila. Danes pa je to nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju lahko zgodilo. Otroci pa tudi tako hitro odraščajo, da je vsak dan z njimi, ko jih naučiš lepe geste ali nove veščine, velik dosežek. 

 

 

Kaj bi svetovala mladi ženski, ki ne ve česa si v življenju želi? Kaj je njeno poslanstvo … Si mogoče ti bila kdaj ta mlada ženska?

Pa še kako sem bila jaz ta mlada ženska. Stalno sem se iskala, iskala nekaj večjega in se spraševala kaj pravzaprav je moje poslanstvo. Prebrala sem ogromno psiholoških, duhovnih knjig, delala na sebi in pravzaparav sem to svoje poslanstvo imela ves čas ob sebi, ampak se tega nisem zavedala. Mislim, da vsak potrebuje čas, čas da odraste. Bi pa definitivno rekla, da je treba poslušat srce, se truditi delati to kar te navdihuje in potem se s časom vse poklopi. In kot sem že zapisala, marsikdaj gre vse narobe, ker te življenje vodi v popolnoma drugo smer. Včasih moraš preprosto zaupati in pustiti kam te pelje pot… “Follow your dreams, they know the way!”

 

Eden izmed nakupov, ki ti je popolnoma spremenil življenje?

Moram omeniti kar dva. Prvi nakup orodij, dlet in strojčkov za obdelavo lesa mi je res spremenil življenje. Enostavno sem se zaljubila v les, v rokovanje z njim, v odkrivanje vseh drobnih detajlov, tekstur in kaj vse odkriješ tekom obdelave lesa in kako te napolni s pozitivno energijo. Spominjam se začetkov, ko sem zjutraj stopila v delavnico in šele pozno zvečer odnehala. ☺ Drugi nakup, ki pa mi je tudi obrnil življenje na bolje pa so bila eterična olja doTerra. 

 

Kaj delaš za zabavo oziroma sproščanje?

Kot sem že rekla… Rada sem v naravi, se družim z meni mislečimi ljudmi. Rada ustvarjam z rokami, takrat pozabim na čas (odkar imam otroka je to malo težje, vsaj zaenkrat), rada tečem in se udeležujem rekreativnih maratonov, ker je tam pač super vzdušje. Rada imam tudi jogo (ki sem jo v tem trenutku malo opustila) in ravno sem pričela z novim hobijem – supanjem. 

 

Zabavno dejstvo o tebi, ki ga ve le malo ljudi.

Pa kaj vem, nekaterim se mogoče zdi, da sem “ful resna” (sem slišala), v bistvu pa sem pravo nasprotje. Jaz se res rada smejim in večkrat poskušam stvari obrniti na šalo. In zelo rada se igram z otroci in se spustim na njihov nivo, prav zabavno in sproščeni so trenutki, ko se delamo vsi malo norčave. ☺ 

 

Tvoja mantra?

“Follow your dreams, they know the way” ali slednja, ki sem jo nekje prebrala, si jo sprintala in obesila na steno: “Išči sebe skozi sebe. Ne dovoli, da drugi upravljajo tvojo pot. To je tvoja pot! Res samo tvoja! Drugi lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe!” 

 

 

Imaš dnevni ritual s katerim poskrbiš zase ali na telesni ravni, za osebnostno rast, čustveno stabilnost … ? Brez česa si preprosto ne predstavljaš svojega dne?

V mojem idealnem dnevu ne sme manjkati jutranjih in večernih ritualov z eteričnimi olji doTerra, vsaj ene športne aktivnosti (pa če je to včasih samo tistih 15 min na dan), pisanje dnevnika hvaležnosti. Potem pa odvisno od časa in dneva, rada prelistam kakšno revijo o notranji opremi, berem vsebine za osebnostno rast in si z dneva v dan zadajam nekakšne cilje, kako bi lahko na tem področju bila še bolj uspešna. 

 

Kje te lahko ženska, ki si jo navdihnila najde in poklepeta s tabo?

Najdeš me kar pod tremi profili na družbenih omrežjih: @anjastampar @variusdesign in @variusdesignhomedecor.  Svoje poslanstvo z eteričnimi olji, kateremu se trudim dodajati tudi pridih oblikovanja, wellnessa in danskega sloga hygge, sem začela širiti tudi v moji zaprti FB skupini Moj svet udobja. 

Zelo pa bom vesela tudi tvojega obiska na spletni strani: www.varius-design.com, kjer boš našla naravne izdelke iz lesa zase ali za svoje najbližje (vse od spalnih vzglavnikov do lesenega nakita). 

 

Preberi še ostale zgodbe iz rubrike “Ženske, ki navdihujejo”.