Pravi, da nikoli, nikoli ne odneha in obupa. Zvečer po 21:00 uri ne obstaja več za zunanji svet. Zjutraj se zbudi brez budilke.

 

V rubriki “Ženska, ki navdihuje”, tokrat piše svojo zgodbo Dunja Gačnik. Ženska, ki je osebno še ne poznam. Ena izmed tistih, “ta pogumnih”, ki je sama stopila v stik z mano. Ena izmed tistih, ki je že zakorakala iz svoje cone udobja. Sama zelo dobro vem, kako naporni ti koraki znajo biti. Kako prepričljivi so lahko izgovori…

Dunja, najlepša hvala, ker deliš svojo zgodbo o osebnostni rasti. Se veselim dne, ko bom s tabo poklepetala nekje v naravi.

 

Kakšen bi bil tvoj “elevator pitch”?

 Skozi vadbeni in psihološki proces poskrbim za tvoje telo, da postane gibčno in brez bolečin ter hkrati poskrbim, da nahranim tudi tvojo dušo. 

 Na vadbah ne manjka nalezljivega smeha, individualnega pristopa in posluha za težave, s čimer ti lahko najbolje pomagam.

Je čas, da si vzameš čas zase?

Sem mednarodna inštruktorica pilatesa, ustanoviteljica lastne metode (PSQ metoda) in coach za  mindset & produktivnost. 

 

 

Katere lastnosti te delajo edinstveno?

Sem ženska, ki želi pomagati drugim. Moje poslanstvo je, da te naučim kako lahko z nežnim gibanjem in spremembo mindseta narediš veliko za svoje telo in dušo. Najbolj sem prepoznavna po svojem smehu in pozitivnosti. In nikoli, nikoli ne odneham in obupam. Saj verjamem, da lahko vsak pride do cilja – včasih sam, včasih pa s pomočjo. 

 

Delaš, da živiš, živiš, da delaš, ali pa…

Do nedolgo nazaj sem živela, da sem delala. Razpršen urnik skozi celoten dan in letanje sem in tja od jutra od večera je terjal svoj davek. Delno sem sama sebe reševala z gibanjem, vseeno pa so leta takega delovanja (cca 10 let) pustila posledice. V želji po zanositvi je prišla diagnoza premalo delujoča ščitnica. Pa kar nekaj čustvenih blokad. Ki so bile več ali manj posledica načina življenja, ki sem ga živela.

Sedaj se učim. Svoje življenje sem postavila na glavo.

Trenutno delam samo 2 – 3 ure na dan in zaslužim enako kot prej. Znam si vzeti čas zase. In to kar sredi dneva. Zvečer po 21:00 ne obstajam več za zunanji svet. Zjutraj se zbudim brez budilke.

Veliko dela me še čaka na sebi. Saj veste kako pravijo: “Če nimaš kaj početi, delaj na sebi.” Se pa premikam navzgor. In to je vse kar šteje. Ker želim izpolniti željo, da delam toliko, da lagodno živim/o, vse ostalo pa je čas, ko se lahko posvetim sebi, svojemu partnerju in enkrat kmalu tudi svojim otrokom.

 

Kdo ali kaj je tvoj največji življenjski navdih? Na koga se v svojem življenju najbolj lahko zaneseš?

Že od začetka moje poslovne poti (12 let nazaj) je bil vedno ob meni (v dobrem in slabem) moj partner. On je bil tudi tista oseba, ki je verjel vame, ko sem začenjala pot, ko sem padala na poti, ko so padala polena pod noge in ko sem obupovala nad poslom in sabo. In nanj se lahko zanesem 100 % tudi še danes. Je hkrati tudi moj največji učitelj, mentor, coach, samo dolgo se tega sploh nisem dobro zavedala. Saj je bilo velikokrat “bolj fino” poiskati tujo pomoč, zanjo veliko plačati. Na koncu pa sem ugotovila, da mi je velikokrat dal prave nasvete, dobre ideje, a domačega človeka je vedno težko poslušati in “mu verjeti”. To je bila velika lekcija v mojem življenju. In danes mu to velikokrat povem, se mu zahvalim za vse in mu povem da je moj učitelj in življenski navdih. 

 

 

Najpomembnejše lekcije, ki si se jih naučila?

Želela bi si, da bi prej prišla do tega, da ni treba biti za vse sam. Da ni potrebno delati ves dan in sama sebi dokazovati, da edino tako si prava podjetnica. Ker sem bila mišljenja, da pravi podjetniki pa res delajo cele dneve in zato jim uspeva. Želela bi si, da bi si že prej znala vzeti čas zase – gre za drobne stvari v dnevu – sprehod v naravo sredi dneva, čaj in glava na off, večer, ki bi minil brez skrbi, kaj bo jutri… Ker te drobne stvari delajo velike premike. Fizično in mentalno. To danes vem. In velikokrat si rečem. Bolje pozno, kot nikoli. 🙂

 

Kaj narediš, ko te je strah?

Vprašanje za milijon dolarjev. :))) Ena izmed mojih največjih preprek, blokad je moj strah. Spremlja me tako pri poslu, kot tudi v zasebnem življenju. Ko ne dela strah, dela ego in me prepričuje, zakaj naj nekaj ne naredim. 

Zaradi strahu nisem sprejela marsikatere odločitve v poslu in življenju, za katero danes vem, da bi naredila hude premike v mojem življenju. Ampak strah je bil premočan. 

Danes se v situaciji, ko pride na površje strah najprej usedem. Zaprem oči. Si dovolim za nekaj trenutkov, da me strah preplavi. Potem pa se vprašam, zakaj strah. Kje tiči problem? Včasih sem uspešna in skočim, včasih mi ne uspe. 

Imam pa trenutno coachinjo, s katero se ukvarjam ravno z mojimi strahovi. Ker si želim zrasti. Ker si želim leteti. Ker vem, kaj vse lahko še v življenju dosežem, če večino strahu ne bo več. 

 

Ko si “na tleh” in se svet zdi črno bel…

Scenarij, ki se zgodi nekajkrat na leto. Takrat ne rinem z glavo skozi zid. Pustim si dan, dva, tri in potem mine. Potem vedno najdem svetlo lučko in si povem, da je vse možno, samo upaj si. Včasih si pogledam kakšen motivacijski video. Včasih se pogovorim s kakšno prijateljico. Odvisno, kaj je vzrok. Nikoli pa ne obupujem za dolgo. Sem večni optimist. 🙂

 

 

Knjiga, film, članek, ki je imel nate največji vpliv?

Sama ogromno berem. Doma imam že pravo malo knjižnico knjig. Nekaj je knjig za dušo (ko zraven ne razmišljam nič, razen da se prepustim zgodbi in vključim domišljijo), ogromno pa je knjig, ki so mi bile oz. so mi v oporo pri poslu in knjig o psihologiji, človeškem umu, samozavesti, itd. 

Iz vsake knjige vedno vzamem tisto, kar tisti trenutek potrebujem. Če/ko jo preberem drugič, tretjič,  mi pomaga pri kakšni drugi stvari. Vedno odkrijem kaj novega. Tako, da knjige, ki bi name najbolj vplivala nimam. Filmov gledam malo, če že raje pogledam kakšno serijo. Pri teh serijah, gre spet samo za odklop možganov od posla in vsakdanjih skrbi. In ponavadi, če jo gledam v večernem času ob njih tudi zaspim. 🙂

 

O katerem dogodku svojega življenja se nikoli ne boš naveličala pripovedovati?

Verjetno bi se jih našlo kar nekaj. Ampak prva stvar, ki se mi je porodila ob tem vprašanju je dogodek, ki se je zgodil dobra 3 leta nazaj.

V osnovi se tiče privat življenja, vendar izvor seže v moj poslovni svet. Partner ima že od nekdaj strast potovati. Za večino potovanj v daljnje kraje pa je najboljši odhod spomladi ali jeseni. In takrat imam jaz v mojem poslu največ dela. In vsa leta do takrat (8 let) sem vedno govorila, da jaz ne morem iti na potovanje, grem pa lahko poleti (julija, avgusta). Tako je tudi on ostajal doma in se mi prilagodil.

4 leta nazaj pa sem bila na enem izobraževanju, kjer je bila tematika poleg fizičnega telesa in vaj tudi na mindsetu. Ker je bila skupina majhna, se je učitelj res posvetil vsakemu izmed nas. Ogromno smo se pogovarjali tudi o naših strahovih in preprekah.

 

Namreč tudi naša čutstva ogromno vplivajo na fizične bolečine v telesu in na nesorazmerja v telesu.

 

Na eni izmed ur oz. pri vožnji domov se je v meni nekaj “premaknilo”. Strah je postal manjši oz. je na čase izginil.

Zaradi bližajočega partnerjevega okroglega rojstnega dneva, sem bila odločena, da mu pripravim najlepše presenečenje, ki ga niti pod razno ni pričakoval. Za 5 tednov sva odpotovala na drug konec sveta. Raziskovala sva Vietnam. Noro doživetje. Nepozabno. Ki je obema dalo ogromno. Bil je čas za pogovore. Za odkrivanje globokih vprašanj. In čas za naju.

 

Meni je to potovanje spremenilo pogled na moje delo.

 

Ugotovila sem (spet se ponavlja rek “bolje pozno, kot nikoli”), da kljub temu, da si vzamem čas zase, da ne delam, se svet še vedno vrti naprej. Moje stranke so moje potovanje sprejele z navdušenjem in za popotnico sem dobila besede “uživaj in vsaj malo pozabi na nas”. 🙂 Bil je eden izmed dopustov, ko sem dejansko odmislila posel in samo uživala.

Zame je bil to velik miselni preskok.

In nikoli ne bom pozabila stavka, ki so mi ga izrekle, ko sem po 5 tednih prišla nazaj “a si videla, da smo te počakale in da nismo odšle drugam?”

 

Največja ovira s katero si se soočila?

Na začetku sem se ogromno ukvarjala z mojo konkurenco. Posledično tudi oni z mano. Vse to kaže na nezaupanje vase in v svoje znanje.

Z leti sem se naučila, da peljem svojo pot, izpolnjujem svojo vizijo in se ne oziram na druge. Izkušnje in delo na sebi sta naredili svoje. In sedaj lahko suvereno rečem, da konkurenca ne obstaja.

Zato vam polagam na srce. Ne ukvarjate se s konkurenco, ne kopirajte jih, ne razmišljajte o njih. Peljite svojo zgodbo, svojo vizijo. Lahko pa si občasno, ko se vam zgodi, da ostanete brez idej, brez napredka preberete kakšno zgodbo o uspehu (tudi iz vaše branže) in če boste pozorno brale boste vmes sigurno našle kakšen nasvet in namig kako naprej.

 

 

Tvoj največji dosežek? Ali si vzameš čas in proslaviš male in velike zmage?

Moj največji dosežek je bil miselni preskok, da nisem nenadomestljiva.

To je zame pomenilo, da si lahko vzamem čas zase brez slabe vesti. Da me ne bo strah, kaj vse bom zamudila, če takrat ne bom delala. In še en kup črnih scenarijev. 

Druga pomembna stvar pa je bil lanskoletni lockdown.

Čez noč sem ostala brez posla, saj sem vse delo imela fizično na lokacijah, to pa nam je bilo onemogočeno iz danes na jutri.

Že kar nekaj časa pred tem sem se namreč poigravala z mislijo, da del posla preselim na splet. Vendar sem vedno imela en kup izgovorov zakaj še ne. Pa tudi strah je bil prisoten. In ko se je zgodil lanski 15. marec je bilo nekaj dni fajn hudo.

V meni so divjala čustva, jeza, bolečina, strah pred prihodnostjo.

V nekaj dneh sem se postavila nazaj na noge, globoko zadihala in si rekla “vsaka stvar je za nekaj dobra”. Ves posel sem preselila na splet (vse vadbe, delavnice in izobraževanja, ki sem jih izvajala sem preselila online. Odprl se mi je nov svet. Iz začetnega strahu sem prišla v totalno navdušenje. In kar me je še najbolj veselilo, nad online poučevanjem so bile navdušene tudi moje stranke. Z mano jih je ostalo cca 80 %. Vse kar sem vedela, da moram storiti je, da se res maksimalno potrudim in jim pokažem še več moje energije skozi ekran, jih popravljam, jih gledam in ne pozabim na njih – ker jih pač nimam zraven sebe. In to se je izkazalo za vrhunsko potezo. Meni pa je ta način dela dal veliko več časa, ki ga namenim drugim stvarem – novim izobraževanjem, ali počitku, ki sem ga že nujno potrebovala. 

Velike zmage proslavim. Na male pa velikokrat pozabim. Hvala za opomnik. Bom nekaj naredila tudi v to smer. 🙂

 

Kaj bi svetovala mladi ženski, ki ne ve česa si v življenju želi? Kaj je njeno poslanstvo… Si mogoče ti bila kdaj ta mlada ženska?

Ja, jaz sem bila ta mlada ženska. 

Po končani fakulteti (biotehniška fakulteta, smer hortikultura), nisem dobila službe, saj ni bilo razpisov za delovna mesta pripravnikov. Po 2 letnem študentskem delu (na različnih področjih) sem s pomočjo partnerjeve ideje sprejela odločitev, da naredim prvo licenco za vodenje pilatesa in tako premostim ta čas, ko se ne pokaže kakšna redna zaposlitev. Naj povem, da sem pred tem sama obiskovala pilates ves čas študija, saj sem zaradi bolečin v hrbtenici zelo trpela že v srednji šoli. Meni je pilates pomagal. In to poslanstvo sem želela predati naprej. 

No ja, ta premostitveni čas se je izkazal za moje poslanstvo. V vodenju pilatesa sem se našla. Našla sem sebe. Našla sem način, kako z vodenjem drugih postati še bolj samozavestna in da se znam postaviti zase. 

Moja zaobljuba sama sebi pa je bila, da nikoli ne neham raziskovati naprej. Da nikoli ne pozabim na izobraževanja in nova znanja. Zato se vsako leto udeležim vsaj enega izobraževanja (te so lahko vezana direktno na gibanje in nova znanja povezana s tem, ali pa ostala znanja, ki sem jih potrebovala pri vodenju lastnega posla – marketing, socialna omrežja, psihologija, itd.)

Skozi ta nova znanja in izobraževanja se je moja vizija spremenila. Nisem več strogo samo v učenju pilatesa oz. vadb, ampak izobražujem ljudi (tudi v različnih podjetjih) tudi na področju zdravja na delovnem mestu, psihologije dela, mindsetu in produktivnosti, ki je povezano z delom in posledično seveda s svojim prostim časom.

Zato mladi ženski svetujem. Raziskuj. Uči se. Poskusi nove stvari.

Naj te ne bo strah stopiti izven cone svojega udobja. In skozi ta proces boš sigurno našla nekaj, kar boš v življenju rada počela in bo tvoje poslanstvo. Ne pozabi pa na najbolj pomembno stvar; uživaj v tem kar delaš. Drugače je vse brez pomena. 

 

Eden izmed nakupov, ki ti je popolnoma spremenil življenje?

Trenutno se ne spomnim ničesar takega. Je pa res, da nisem človek, ki bi veliko dal na nakupe in materialistične stvari. Veliko več mi pomeni čas preživet z meni ljubimi ljudmi. Ti mi dajo potrebno energijo, da enkrat osvojim svet. In pogovori z njimi mi dajo velikokrat klik v moji glavi, da spremenim svoje življenje še na bolje. 

 

 

Kaj delaš za zabavo oziroma sproščanje?

Obožujem sprehode. Tako v naravo. Kot tudi to, da se rada “izgubim” v mestu in raziskujem ulice. Rada se usedem v kakšno kavarno in opazujem ljudi. To me pomirja. Rada berem knjige. Te mi širijo nova obzorja in me tudi sprostijo. Ob njih pozabim na svet, ki se vrti okrog mene in brez problema knjigo berem v polni kavarni in ne slišim okrog sebe nič. 🙂  Dobro pa dene tudi kvaliteten pogovor s partnerjem ali meni ljubo prijateljico, ko ne potrebujem razmišljati kaj lahko povem in kaj ne in sem samo jaz. 

 

Zabavno dejstvo o tebi, ki ga ve le malo ljudi.

Ne vem, če je ravno zabavno, ampak vseeno. Malo ljudi ve, da sem v resnici oseba, ki jo je velikokrat strah. Predvsem stvari, ki jih moram narediti na novo, ki so mi nepoznana. Velikokrat se opogumim in skočim in potem zgleda, da si vse upam in naredim vse kar si želim. In velikokrat dobim od strank ali prijateljic besede, da sem pogumna in neverjetna. Jaz pa imam zaradi strahu še toliko sanj, ki bi jih rada uresničila. Ampak tako kot sem že rekla nekje zgoraj, tudi tu sem si našla pomoč (coacha) in bom skupaj z njim razrešila te vzorce in blokade in šla svojim sanjam naproti.

 

Tvoja mantra?

Ni ravno mantra. Je pa stavek, ki se mi je enega dne, ko sem to prvič prebrala zacementiral v srce: “Ženska, ki sledi množici navadno ne bo prišla dlje kot množica. Ženska, ki hodi sama, bo najverjetneje našla sebe na krajih, kjer nihče še ni bil.”

 

Imaš dnevni ritual s katerim poskrbiš zase ali na telesni ravni, za osebnostno rast, čustveno stabilnost… ? Brez česa si preprosto ne predstavljaš svojega dne?

Pred časom sem uvedla jutranjo rutino, ko sem si vzela čas zase in 20 min delala hormonske vaje. To je bil odličen način, da nisem zjutraj takoj vzela v roke računalnik in začela delati. Priznam, da sem to rutino trenutno malo opustila (prepričana pa sem, da se kmalu spet vrnem nazaj), si pa zato obvezno vsako popoldne vzamem čas za en sprehod, da se nadiham in sprostim glavo. Ugotovila sem, da mi ta popoldanski čas najbolj ustreza, saj dopoldne rada uredim stvari za računalnikom, potem je na vrsti kosilo in po kosilu je čas, ki si ga lahko vzamem zase (čeprav to ni bilo vedno samoumevno in na mojem urniku). Zvečer pa me čaka delo z vodenjem vadb, v katerih še vedno uživam in se iskreno nasmejem. 

 

Kje te lahko ženska, ki si jo navdihnila najde in poklepeta s tabo?

Z veseljem poklepetam z vsako, ki začuti, da ji lahko pomagam na njeni poti. Vem, kaj lahko to spremeni v miselnosti in poslu, zato mi lahko z veseljem piše na email info@sd-metulj.si ali pa me poišče kar na FB-ju. Klik na moj profil.

Naj se na koncu tudi jaz zahvalim za to priložnost. Da sem lahko dala ven svojo zgodbo in svoj način razmišljanja. In če navdihnem samo eno žensko, je moje delo opravljeno. 😉

 

 

Preberi še ostale zgodbe iz rubrike “Ženske, ki navdihujejo”.