Ženska, ki si nikoli ni pustila svetovati. Pravi, da je vsak izmed nas svoj individum. Vsak je poseben skupek celic, občutkov, zgodb, izkušenj.
V rubriki “Ženska, ki navdihuje”, tokrat piše svojo zgodbo Urška Faller Davidson. Priznam, da me je pri marsikaterem odgovoru pustila odprtih ust. 🙂 Ko sva enkrat skupaj s partnerjema ob večerji srkali vino, se mi tudi sanjalo ni, da v bistvu ne mara ljudi…
Kakšen bi bil tvoj “elevator pitch”?
Vse kar si lahko zamislimo, vse kar ne upamo izreči, vse nenavadno kar sanjamo – vse to je res, vse to je uresničljivo. Vem, da stoji tu pred nami g. Strah. Ampak on je le vratar in odpre vrata samo tistim, ki si upajo potrkati. Tko da, a čmo potrkat? 😉
Tako nekako se slišijo moji zadnji stavki, ko motiviram team z noro idejo, ampak res tako noro, da se je sami ustrašijo, jaz pa že vidim realizacijo. In točno to, še vedno je bilo tako in tudi bo, če imaš idejo, ki se je kar malo ustrašiš, to je formula uspeha. To je tisti “divji” instinkt, ki ti sporoča “o waaau, to moraš narest”. Ampak družba pa nas je v stoletjih naučila in s tem ukrotila, da je to znak nevarnosti. A si predstavljate kako bi izgledal svet, če bi se vsi homosapiensi zavedali svoje moči… 🙂 Ja, kar divje bi bilo :))).
Katere lastnosti te delajo edinstveno?
Sem izredno pozitivna oseba, popolnoma zaupam svojim občutkom in zame je resnica sveta. Obožujem občutke uspeha. Moj fetiš pa je, da se skrijem nekje v odzadju za drugimi. V tišini najlažje gradim in ustvarjam, povezujem, snujem, uresničujem. Pregovor “Tiha reka bregove dere.” ni nastal kar tako.
Delaš, da živiš, živiš, da delaš, ali pa…
… živim, da preizkušam meje.
Kdo ali kaj je tvoj največji življenjski navdih? Na koga se v svojem življenju najbolj lahko zaneseš?
Moj navdih sta Mati Zemlja in Univerzum. Najbolj pa se zanesem na svoj notranji glas.
Najpomembnejše lekcije, ki si se jih naučila?
Meni najpomembnejša lekcija v življenju je spoznanje, da eno je družbena norma kako lahko oz. naj bi živeli, kaj je družbeno prav in narobe, drugo pa je naš notranji občutek, kompas “divjaka”, ki je tisti pravi in nam daje vso širino ter svobodo tega Sveta.
Kaj narediš, ko te je strah?
Verjetno jih bo večina mislila, da sem jedla one čudne gobe :). Tokrat ne, hahaha. Res si želim, da bi se več ljudi zavedalo, da je STRAH v bistvu tisti izvorni občutek, ki pravi “Ej ti, to pa zna biti nekaj epohalnega!”. Strah ne pomeni, da mormo pobrat šila in kopita ter se pognat v beg. Sploh ne. Strah pomeni, da je pred tabo zelo močna izkušnja, nabita z občutki, da bo šlo za veliko neznanega in da bodo občutki, ko boš čez to, skoraj neopisljivi. Seveda ti bo pa ta strah, ki v bistvu to ni, na koncu prinesel neverjetno moč. In prav zato je STRAH sodobna družba definirala kot nekaj zelo groznega, nekaj kar je bolje, da se izogneš.
In ko se k meni priplazi g.Strah, vem, da bo spet žurka. 🙂 Meni je to znak, da prihaja nekaj velikega, nekaj kar me bo potisnilo naprej, mi dalo več moči, več znanja, več svobode. Vedno se zahvalim za strah oz. g. Strahu.
P.S.: kar je najbolj ironično je to, da se je od omine sestre hči poročila prav z g. Strahom :). Naklučje kaj, ki to ni ;).
Ko si “na tleh” in se svet zdi črno bel…
Hmmm ja. To se mi je zgodilo samo enkrat, ko je Kostya tako močno potreboval objem in bližino, zaradi krčev, da je teden dni dobesedno preživel na meni. In to je bil moj edini kolaps, ker fizično skoraj nisem več zmogla. Sem si pa ves čas ponavljala “saj bo, saj bo”. In na koncu je bilo.
Knjiga, film, članek, ki je imel nate največji vpliv?
Zelo mi je všeč oz. me privlači program Gaia, ogromno vsebin, ki nas spomnijo na to kdo smo, kakšno moč imamo itd…
Kot branje pa mi je najbolj v spominu ostala zbirka knjig Deseta zapoved. Imam vse knjige doma in so v bistvu postale kar delovni zvezek.
Redno prebiram antropološke in etnološke članke ter politično ekonomske raziskave, dognanja, študije. To skupaj da super “razgled” nad trenutnim dogajanjem in tudi nad planom prihodnosti, ki pa ni nujno, da se sklada z našim seveda.
O katerem dogodku svojega življenja se nikoli ne boš naveličala pripovedovati?
O mojih jutranjih pohodih na sončni vzhod, o tem kako se skozi otroka naučiš ogromno o sebi, o tem kako močno zakodirani smo, o tem kako močno so kulture različne med sabo, o tem kako neverjetno je, ko si sam svoj gospodar časa.
Največja ovira s katero si se soočila?
Jaz bi raje temu rekla izziv in sicer je zame bil, in še vedno delam na tem, najbolj intenziven proces kako zleziti iz kalupa “ni zate, nemogoče, predrago, garanje, ubogljiva, ja, brez pritoževanja, ne sprašuj” v svet “lahko, zmoreš, sprašuj, ne, vse je dosegljivo, izrazi svoje mnenje, izbiraj, smart not hard, trust the proces ”. To je zame hkrati največji izziv in tudi največji uspeh.
Tvoj največji dosežek? Ali si vzameš čas in proslaviš male in velike zmage?
Moj dosežek No.1 je, da imava s Patrickom priložnost in možnost vzgojiti najinega Kostyo v osebo, ki bo živela polno življenje.
Drugače pa jaz sama in tudi skupaj proslavljamo kar vsak dan. To da smo, da se imamo lepo, da smo zdravi, da se imamo radi, da imamo en drugega, da imamo dobro hrano, 4 letne čase …
Kaj bi svetovala mladi ženski, ki ne ve česa si v življenju želi? Kaj je njeno poslanstvo… Si mogoče ti bila kdaj ta mlada ženska?
Dajati in trositi nasvete, to je zelo, zelo neodgovorno. Nasvet lahko damo, če nas res nekdo prosi za to, pa še to je zelo dobro biti previden.
Vsak izmed nas je svoj individum. Vsak je poseben skupek celic, občutkov, zgodb, izkušenj.
Jaz si nikoli nisem dopustila svetovati. Že kot otrok sem kljubovala. To je v meni. In jaz sem vedno najraje molče opazovala in potem preizkušala. In to delam še sedaj. Kdor molči, devetim odgovori.
V kar bi mogoče vzpodbudila vsakogar je vzeti si čas zase, delati nič, poslušati tišino. To je “prostor”, ki da odgovore, smeri, usmeritve, če smo jih pripravljeni videti, slišati, občutiti.
In odlično je, če zaupaš sebi in procesu življenja.
Eden izmed nakupov, ki ti je popolnoma spremenil življenje?
Test nosečnosti :).
Kaj delaš za zabavo oziroma sproščanje?
Hodim se polnit z energijo sončnih vzhodov.
Zabavno dejstvo o tebi, ki ga ve le malo ljudi.
Da v bistvu ne maram ljudi 🙂 . Sem sicer zelo komunikativna, bilo kje in kdaj bom pristala, se bom znašla, odlično bom odigrala vlogo, za katero čutim, da mi bo prinesla nek benefit. Nikoli pa ne bom izbrala zabave, druženja itd. pred časom s sama s sabo. Naslednja stopnja je biti s svojimi ljudmi, družino, prijatelji in potem daleč tam nekje je množica. In če mi ni, tudi na sms ne odgovorim.
Tvoja mantra?
Hvala, ker imam v življenju vsega dovolj in hvala, ker sem lahko Jaz.
Imaš dnevni ritual s katerim poskrbiš zase ali na telesni ravni, za osebnostno rast, čustveno stabilnost… ? Brez česa si preprosto ne predstavljaš svojega dne?
Pred otrokom je moj ritual bil sončni vzhod, veliko objemov, joga, zajtrk, kava in potem sem začela.
Zdaj je 2x tedensko še vedno tako, ostale dni pa se vstaneva midva z malim prva, okoli 5ih zjutraj, dava “miha” to je muzika po Kostiyevo 🙂 in pleševa, pojeva, se smejiva, objemava, narediva vmes v igri vsaj 10 joga asan, potem kopalnica, čaj&voda, jaz naredim mojo plank meditacijo, Kostya sodeluje, otroci so res kot spužve, potem kuhava zajtrk, zbudiva daddiya, pojemo zajtrk, gremo vsak po svoje, jaz pa ob 7.10 že sedim na svoji kavi. Zen.
In ta rutina je naše lepilo ter naš vir energije.
Kje te lahko ženska, ki si jo navdihnila najde in poklepeta s tabo?
Na sončnem vzhodu na Šmarni gori in na Katarini 🙂 oz. na kavi na Koseški tržnici.
Preberi še ostale zgodbe iz rubrike “Ženske, ki navdihujejo”.
